O intelektualni lastnini
Intelektualna lastnina je področje prava, ki omogoča pridobitev podjetniških pravic za gospodarsko izkoriščanje ustvarjalnih dosežkov človekovega uma s področja tehnike (patenti), izdelkov (blagovne znamke, modeli), storitev (storitvene znamke), kulture in umetnosti (avtorska pravica in sorodne pravice). Intelektualna lastnina zagotavlja tudi pravila poštenega tržnega nastopanja s pravili za preprečevanje nelojalne konkurence.
Zaradi svoje podjetniške narave so pravice intelektualne lastnine dandanes najbolj dragocen kapital za pridobitev konkurenčne prednosti. Konkurenčna prednost se izkazuje predvsem na dva načina. Prvič, kot pozitivna dejanska prednost izdelka na trgu, ki je tehnično boljši od konkurence, ali ki ima bolj privlačen videz, bolj privlačno znamko ... Drugi način je le druga stran iste medalje: nosilec ustreznih pravic, s katerimi je zavarovana vsebina konkurenčne prednosti, lahko prepove gospodarsko rabo svojih pravic vsakomur, ki za to nima njegove odobritve.
Pravo intelektualne lastnine izrecno poudarja prepovedno naravo teh pravic, le redko je omenjena pravica nosilca do izključnega gospodarskega izkoriščanja, ki je sicer seveda zagotovljena, kolikor ne obstajajo kakšni drugi razlogi izven domene prava intelektualne lastnine, ki omejujejo izkoriščanje pravic tudi njihovemu nosilcu.
Nadalje kaže poudariti, da pravice intelektualne lastnine ostajajo, navkljub globalizaciji, še vedno teritorialno omejene na posamezne države, le redko tudi na več držav (takšna izjema je n.pr. Znamka Evropske Skupnosti, angl. Community Trade Mark, kratko CTM).
Zadnja splošna značilnost pravic intelektualne lastnine je njihova časovna omejenost. Veljavnost patenta, modela, avtorske pravice ... je časovno omejena. Po prenehanju veljavnosti postanejo doslej izključne gospodarske pravice javno dobro, ki ga gospodarsko lahko vsakdo poljubno izkorišča brez kakršnihkoli materialnih obveznosti do (nekdanjega) nosilca. Pomembna izjema od tega pravila so znamke (in geografske označbe, ki so »pravni sorodnik« znamk), katerih veljavnost je možno poljubno mnogokrat obnavljati (ob pogoju, da nosilec znamko dejansko uporablja).
Intelektualna lastnina se deli na tri glavne kategorije:
- industrijska lastnina,
- avtorska in sorodne pravice,
- ostale pravice.
Kaj je industrijska lastnina?
V prvem členu Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (sprejeta leta 1883) in nato večkrat dopolnjena, je zapisano, da so predmet varstva industrijske lastnine: »Patenti, uporabni modeli, industrijski vzorci ali modeli, tovarniške ali trgovske znamke, storitvene znamke, trgovsko ime in trgovske označbe ali ime izvora ter zatiranje nelojalne konkurence.«
Industrijska lastnina torej zajema najpomembnejše podjetniške kategorije – patent, znamko, model.
Patent
S patentom se lahko zavaruje izum na kateremkoli področju tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Izum je nov, če ni obsežen v znanem stanju tehnike, da torej ni bil pred datumom vložitve patentne prijave dostopen javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Izum je na inventivni ravni, če za strokovnjaka iz dane stroke predmet izuma očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike. Izum je industrijsko uporabljiv, če se predmet izuma lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom. Patent je v svoji osnovi prepovedna pravica, ki nosilcu patenta omogoča, da prepove gospodarsko uporabo izuma vsakomur, ki nima njegovega soglasja.
Patent je zelo kompleksen dokument. Obseg varstva je določen s t.i. patentnimi zahtevki, ki so na koncu podrobnega opisa izuma. Oblikovanje patentnih zahtevkov je s formalnega vidika na prvi pogled enostavno: v enem stavku morajo biti opisane tiste značilnosti izuma, ki naj bi bile s patentom tudi dejansko zavarovane. Toda formalno pravilno sestavljen patentni zahtevek bo praviloma nudil minimalni obseg varstva, če ni pravilno vsebinsko zastavljen. Sestavljanje patentne prijave je zato kritična točka pri zagotavljanju ustrezne konkurenčne prednosti.
Pretnar Consulting zato svetuje pri izbiri patentnega zastopnika, ki bo s strokovnega in finančnega vidika za stranko optimalna izbira.
Zaradi teritorialne narave patentnega varstva (gl. zgoraj) je pomembna tudi izbira poti za pridobitev patentne zaščite v tujini. V tem pogledu je zlasti manjšim podjetjem nasvet nujno potreben, kajti poti za pridobitev varstva v tujini je več, in zaradi medsebojnega prepletanja so te poti kompleksne in finančno zahtevne. Predvsem pa je potrebno pri izbiri poti v tujino izhajati iz osnovnega poslovnega namena stranke; zelo verjetno bo izbira za podjetje, ki želi prodajati svoje patentirane izdelke na tujem trgu, drugačna od izumitelja ali podjetja, ki išče v tujini licenčnega partnerja.
Pretnar Consulting pri svetovanju upošteva vse specifične okoliščine posamezne stranke in svetuje optimalne rešitve.
Na tem mestu kaže omeniti še pogosto dilemo izbire med patentom in poslovno skrivnostjo.
Patent ali poslovna skrivnost?
V praksi se pogosto zmotno misli, da je za vsak izum potrebno pridobiti pravno varstvo s patentom. V primeru, da je z (novim) izdelkom samim neposredno razkrit tudi izum, je seveda patentno varstvo ne samo smiselno, temveč nujno, ker je kopiranje izdelka relativno preprosto: vsakdo, ki želi izdelek prekopirati, ga lahko prouči in s tem spozna bistvo izuma.
Obstajajo pa tudi izumi, ki lahko omogočajo učinkovitejšo proizvodnjo znanega izdelka; takšnih izumov iz izdelka seveda ni mogoče neposredno razbrati. V takšnih primerih je praviloma bolj smotrno, da je izum varovan kot poslovna skrivnost. Patentiranje takšnega izuma bi bilo lahko celo škodljivo, ker bi bil z objavo patenta razkrit nov postopek. Dokazovanje morebitnih kršitev patenta je v takšnih primerih bistveno težje kot pri izumih, pri katerih je izum neposredno razviden iz izdelka samega.
Tudi pri soočanju z dilemo izbire med patentom ali poslovno skrivnostjo svetujemo prave rešitve.
Kaj je patent s skrajšanim trajanjem?
Patent s skrajšanim trajanjem je »mali brat« patenta. Patent s skrajšanim trajanjem lahko traja največ deset let. S tem »malim« patentom ni mogoče zavarovati postopkov, novih rastlinskih sort ali živalskih pasem, vendar pa njegovemu imetniku ni treba v postopku pridobitve dokazovati novosti in inventivne ravni. Patent s skrajšanim trajanjem je primeren več ali manj le za varstvo v Sloveniji.
Kaj je blagovna oz. storitvena znamka?
Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev drugih podjetij in ga je mogoče grafično prikazati. Znak so lahko besede (toda ne generični pojmi za blago ali storitve), črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, barve ali kombinacije barv – ali kombinacija vseh naštetih prvin. Registrirana znamka daje imetniku izključno prepovedno pravico, da tretji osebi prepreči gospodarsko uporabo njegovi znamki enakega ali zavajajoče podobnega znaka za enako ali podobno blago ali storitve brez njegovega soglasja. Registrirana znamka ne izključuje pravice druge osebe, da registrira in uporablja enak ali podoben znak za označevanje drugačne vrste blaga ali storitev, razen kadar ima znamka staus sloveče znamke.
Slovenija je članica Evropske Unije in zato naše gospodarstvo deluje skupnem na notranjem trgu, ki ga tvorijo trgi vseh članic EU. To dejstvo zahteva veliko mero pozornosti pri nastopanju na trgu EU, na katerem je pogosto zgolj pridobitev domače znamke premalo za odvrnitev možnih neprijetnosti v primeru kolizije s kakšno identično ali zavajajoče podobno znamko konkurenta iz kakšne druge države članice EU. Položaj je še bolj zapleten zaradi prepletanja domačih znamk, ki veljajo v Sloveniji, z znamkami Evropske Skupnosti (CTM, gl. zgoraj); in ne nazadnje so v Sloveniji veljavne t.i. Mednarodne znamke, ki so vpisane v register znamk pri Svetovni Organizaciji za Intelektualno Lastnino (WIPO) v Ženevi.
Pretnar Consulting nudi več storitev v zvezi z znamkami; predvsem velja omeniti t.i. monitoring, ki deluje predvsem preventivno.
Kaj je model?
Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka je nov, če pred datumom vložitve prijave za registracijo modela tak videz ni bil poznan javnosti, zaradi svoje individualne narave pa naredi na potrošnika drugačen vtis kot drugi znani videzi izdelkov. Registrirani model daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim osebam, da bi brez njegovega soglasja uporabljali izdelek, katerega videz je registriran.
Modelno varstvo je primerno za vse izdelke, katerih ključna konkurenčna prednost temelji na njihovem atraktivnem izgledu. Poleg varstva modela v Sloveniji je možno pridobiti tudi varstvo za celotni teritorij EU (Model Evropske Skupnosti, Community Industrial Design), preko WIPO pa tudi v državah izven EU.
Toliko o glavnih kategorijah industrijske lastnine; nekaj besed še o avtorski in sorodnih pravicah.
Kaj so avtorske in sorodne pravice?
Avtorska pravica je pravica avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Sorodne pravice so pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij in založnikov.
Avtorska pravica se od pravic industrijske lastnine bistveno razlikuje v postopku pridobitve varstva. Avtorska pravice se avtomatsko pridobi s stvaritvijo samega avtorskega dela; nikakršna prijava za varstvo ni potrebna. To je v kričečem nasprotju s patentom, kjer varstva ni brez prijave, in zahtevnega postopka, ki sledi od prijave do (morebitne) podelitve patenta. Seveda ima preprost način pridobitve avtorske pravice svojo ceno: za razliko od absolutne patentne pravice (samo en patent se podeli za en in isti nov izum) avtorska pravica varuje le izvirnost (originalnost) avtorskega dela. Če dva avtorja istočasno in neodvisno drug od drugega ustvarita enako avtorsko delo (melodija, pesem, fotografija...), pripada avtorska pravica obema.
Za podjetnike, ki niso neposredno vpeti v poslovni svet avtorskih pravic (glasba, film, slikarstvo ipd) je avtorsko pravo pomembno predvsem za varstvo računalniških programov. Računalniški programi kot takšni so v Evropski Patentni Konvenciji izrecno izvzeti iz patentnega varstva – razen pod določenimi pogoji.
Pretnar Consulting seveda svetuje strankam na tem kompleksnem, poslovno izredno pomembnem področju.
Kaj so ostale pravice?
Za konec tega pregleda še beseda ali dve o t.i. ostalih pravicah. Ostale pravice se nanašajo na nekatera specifična področja, ki zaradi posebnosti potrebujejo posebne oblike varstva, kot sta denimo topografija polprevodniških vezij ali varstvo novih rastlinskih sort.
Zakaj varstvo intelektualne lastnine?
Varstvo intelektualne lastnine temelji na dveh glavnih razlogih. Prvi razlog je priznanje moralnih in ekonomskih pravic avtorjev nad njihovimi stvaritvami. Drugi razlog je razširjanje in promocija gospodarske uporabe rezultatov teh stvaritev. S tem družba spodbuja vsesplošni tehnični, gospodarski, kulturni in socialni napredek in razvoj.
Intelektualne stvaritve so plod človeškega uma in so zato po svoji naravi neotipljive. Ravno ta neotipljivost jih bistveno ločuje od običajnih fizičnih predmetov; izključnost uporabe fizičnih predmetov je podana avtomatsko z njihovim posedovanjem, medtem ko za intelektualne stvaritve to ne velja. Ko je intelektualna stvaritev enkrat dostopna javnosti, njen ustvarjalec ne more več nadzorovati njenega trženja, razen če mu tega pravni sistem ne zagotovi. In ta pravni sistem je pravo intelektualne lastnine. Prav zato vseskozi poudarjamo, da so pravice intelektualne lastnine v svojem bistvu tržne, ekonomske pravice podjetij. Zato te pravice neizbežno terjajo ustrezni management teh pravic. Management pravic intelektualne lastnine je zaradi kompleksnosti pravnega okvira izjemno zahtevna naloga, pri kateri pa zaradi poslovnega pomena intelektualne lastnine ne sme prevladati intuicija ali improvizacija.
Poslanstvo firme Pretnar Consulting je nuditi strokovno pomoč z nasveti, ki so v največji meri usklajeni in optimiziranimi s splošnimi poslovnimi cilji strank.
